-
1 zavedeti se
осознать, прийти в себя, опомниться, очнутьс -
2 come round
1) ((also come around) to visit: Come round and see us soon.) oglasiti se2) (to regain consciousness: After receiving anesthesia, don't expect to come round for at least twenty minutes.) zavedeti se* * *intransitive verb oglasiti se; oddahniti se; dati se pregovoriti; prepričati se; zavedeti se; premisliti se; skušati pridobiti; marine obrniti se (veter) -
3 come to
(to regain consciousness: When will he come to after the operation?) zavedeti se* * *intransitive verb zavedeti se, okrevati, popraviti se -
4 awake
[ə'weik] 1. past tense awoke [F'wouk]: past participles awaked, awoken - verb(to wake from sleep: He was awoken by a noise; He awoke suddenly.) zbuditi (se)2. adjective(not asleep: Is he awake?) buden- awaken* * *I [əwéik]transitive verb & intransitive verbzbuditi (se); zavedati se; spodbuditiII [əwéik]predicative adjectivezbujen, buden, čuječ; (to) zavedajoč se (česa); prekanjento be awake to s.th. — spoznati kaj, zavedati se česa -
5 aware
[ə'weə](knowing; informed; conscious (of): Is he aware of the problem?; Are they aware that I'm coming?) zavedajoč se* * *[əwʌ/ə]predicative adjectivezavestento be aware of s.th. — zavedati se česato become aware — zavedeti se česa, opaziti kaj -
6 cognizant
[kɔgnizənt]adjectivevedoč, zavedajoč se; juridically pristojento be cognizant of s.th. — zavedati se časa, vedeti o čem -
7 come
1. past tense - came; verb1) (to move etc towards the person speaking or writing, or towards the place being referred to by him: Come here!; Are you coming to the dance?; John has come to see me; Have any letters come for me?) priti2) (to become near or close to something in time or space: Christmas is coming soon.) približevati se3) (to happen or be situated: The letter `d' comes between `c' and è' in the alphabet.) priti, stati4) ((often with to) to happen (by accident): How did you come to break your leg?) priti (do česa)5) (to arrive at (a certain state etc): What are things coming to? We have come to an agreement.) priti do6) ((with to) (of numbers, prices etc) to amount (to): The total comes to 51.) znašati2. interjection(expressing disapproval, drawing attention etc: Come, come! That was very rude of you!) daj, daj!- comer- coming
- comeback
- comedown
- come about
- come across
- come along
- come by
- come down
- come into one's own
- come off
- come on
- come out
- come round
- come to
- come to light
- come upon
- come up with
- come what may
- to come* * *I [kʌm]intransitive verb (to, into; out of, from; within) priti, prihajati, dospeti; prikazati, približati se; izvirati; postati; zgoditi, pripetiti se; znašati; delati seto come and go — sem in tja hoditi; prikazovati se in izginjatipast participle od comeslang to come a cropper — pasti; utrpeti škodoslang how comes? — kako to, čemu?to come to the point — jasno se izraziti; skušati pridobitito come short — zamuditi; ne imeti uspeha, pogoretito come to terms — dogovoriti, zediniti se; sprijazniti se, popustitito come — bodoč, naslednjicome what may — naj se zgodi, kar hočeto come to o.s. — zavedeti sefirst come, first served — kdor prej pride, prej meljecolloquially he's as stupid as they come — neumen je, kar se dacome now! — daj že!come! — no!II [kʌm]1.nounprihod;2.interjectionbeži beži!; glej glej! -
8 get on
1) (to make progress or be successful: How are you getting on in your new job?) napredovati2) (to work, live etc in a friendly way: We get on very well together; I get on well with him.) razumeti se s kom, shajati3) (to grow old: Our doctor is getting on a bit now.) starati se4) (to put (clothes etc) on: Go and get your coat on.) obleči5) (to continue doing something: I must get on, so please don't interrupt me; I must get on with my work.) nadaljevati* * *intransitive verb & transitive verbnapredovati; ( with) razumeti se s kom; starati se; obleči, ogrnitiget on (to) one's feet — vstati; dobiti zaupanjeget on to s.th. — zavedeti se česaget a move on! — poberi sehow are you getting on? — kako je s tabo, kako se ti godi? -
9 get round
1) (to persuade (a person etc) to do something to one's own advantage: She can always get round her grandfather by giving him a big smile.) pretentati2) (to solve (a problem etc): We can easily get round these few difficulties.) izogniti se* * *transitive verb & intransitive verb pregovoriti; premagati, prebroditi; izogniti se; okrevati; zavedeti se -
10 rally
['ræli] 1. verb1) (to come or bring together again: The general tried to rally his troops after the defeat; The troops rallied round the general.) ponovno (se) zbrati2) (to come or bring together for a joint action or effort: The supporters rallied to save the club from collapse; The politician asked his supporters to rally to the cause.) zbrati (se)3) (to (cause to) recover health or strength: She rallied from her illness.) okrevati2. noun1) (a usually large gathering of people for some purpose: a Scouts' rally.) srečanje2) (a meeting (usually of cars or motorcycles) for a competition, race etc.) rally3) (an improvement in health after an illness.) okrevanje4) ((in tennis etc) a (usually long) series of shots before the point is won or lost.) izmenjavanje udarcev•* * *I [raeli]nounmilitary zbiranje, zbor, znak za zbor; sestanek, shod; srečanje, zasedanje; množičen sestanek; figuratively zbiranje novih moči, okrevanje; (tenis) ostra borba igralcev za točko, hitro menjavanje žog; (boksanje) izmenjavanje udarcev; vrvež (na odru)II [raeli]transitive verb & intransitive verbznova zbrati (razkropljene čete), zbrati (se) okoli; zbrati nove moči, nov pogum; priti zopet k sebi, zavedeti se, osvestiti se; popraviti se, okrevati, oživeti; pridružiti (se); oživiti, prebuditi, predramiti, zdramitito rally round (to) s.o.'s opinion — pridružiti se mnenju neke osebeIII [raeli]transitive verbdrážiti, zbadati, nagajati (za šalo); imeti za norca, zafrkavati, zbijati šale (s kom); intransitive verb (v šali) norčevati se -
11 regain
[ri'ɡein]1) (to get back again: The champion was beaten in January but regained the title in March.) ponovno dobiti2) (to get back to (a place): The swimmer was swept out to sea, but managed to regain the shore.) ponovno priti (do česa)* * *[rigéin]1.transitive verbzopet dobiti, zopet doseči, zopet priti doto regain consciousness — priti spet k zavesti, zopet se zavedetito regain one's feet (footing, legs) — postaviti se spet na nogeto regain the shore — priti spet k bregu, zopet doseči breg;2.nounponovno (zopetno) dobitje, pridobivanje -
12 remember
[ri'membə]1) (to keep in the mind, or to bring back into the mind after forgetting for a time: I remember you - we met three years ago; I remember watching the first men landing on the moon; Remember to telephone me tonight; I don't remember where I hid it.) spomniti se2) (to reward or make a present to: He remembered her in his will.) spomniti se3) (to pass (a person's) good wishes (to someone): Remember me to your parents.) izročiti pozdrave•* * *[rimémbə]transitive verbspominjati (spomniti) se; zapomniti si, ne pozabiti, misliti na; na pamet znati ali vedeti; izročiti pozdrave, pozdraviti, priporočiti; archaic spomniti (of na); intransitive verb spomniti seremember to come! — ne pozabi priti!remember what I tell you — zapomni si, kaj ti rečemI cannot remember the man you mean — ne morem se spomniti, koga mislitedon't you remember me? — se me ne spomnite?he wants (begs) to be remembered to you — on želi, da vam izročim njegove pozdrave, on vas lepo pozdravljato remember oneself — zavedeti se; popraviti se -
13 revive
1) (to come, or bring, back to consciousness, strength, health etc: They attempted to revive the woman who had fainted; She soon revived; The flowers revived in water; to revive someone's hopes.) priti/spraviti k sebi; oživeti, obuditi2) (to come or bring back to use etc: This old custom has recently (been) revived.) ponovno obuditi•- revival* * *[riváiv]transitive verbvrniti (koga) k zavesti; zopet oživiti, poživiti; zopet obuditi (čustvo, spomine); preporoditi; obnaviti, vzpostaviti, renovirati; juridically zopet uveljaviti; (zopet) osvežiti, vliti nov duh; ponovno uvesti (običaj itd.); theatre nanovo postaviti na oder (uprizoriti, igrati); chemistry avivirati; privesti v naravno stanjeto revive old feuds — zopet oživiti stare spore, staro sovraštvoto revive a reputation — vzpostaviti ugled, sloves; intransitive verb oživeti; priti zopet k sebi, zavedeti se; economy opomoči si; obnoviti se, obuditi se, zopet procvitati; zopet nastopiti; juridically priti, stopiti zopet v veljavopractice revives... — nastaja zopet praksa... -
14 sense
[sens] 1. noun1) (one of the five powers (hearing, taste, sight, smell, touch) by which a person or animal feels or notices.) čut(ilo)2) (a feeling: He has an exaggerated sense of his own importance.) občutek3) (an awareness of (something): a well-developed musical sense; She has no sense of humour.) občutek, smisel4) (good judgement: You can rely on him - he has plenty of sense.) zdrav razum5) (a meaning (of a word).) pomen6) (something which is meaningful: Can you make sense of her letter?) smisel2. verb(to feel, become aware of, or realize: He sensed that she disapproved.) zavedati se- senselessly
- senselessness
- senses
- sixth sense* * *I [sens]nounčut, čutilo, občutek, čustvo; (zdrava) pamet, (zdrav) razum; smisel, pomen; sodba, mnenje; uvidevnost; plural razumnost, pametnost; bistrost; splošno naziranje ali mnenjethe sense of hearing — čut sluha, sluhcommon (good, sound) sense — zdrava pamet, zdrav razumin a sense — v nekem pogledu, nekakoliteral (figurative, proper) sense of a word — dobesedni (preneseni, pravi) pomen (neke) besedebe a man of sense! — bodi no pameten!are you out of your senses? — si ob pamet?, si znorel?to come to one's senses — priti k pameti, spametovati se; zavedati seshe had not the sense to turn off the gas — ni ji prišlo na pamet, da bi zaprla plinto make sense of s.th. — dati čemu smisel, razumeti kajit does not make sense — (to) nima nobenega smisla, to je nerazumljivoto recover one's senses — priti spet k pameti, spet se zavedetihave you taken leave of your senses? — si ob pamet? si znorel?talk sense! — govori pametno!II [sens]transitive verbzazna(va)ti, občutiti; nejasno se zavedati, slutiti; American colloquially razumeti, doumeti, dojeti, kapirati -
15 to
1. [tə,tu] preposition1) (towards; in the direction of: I cycled to the station; The book fell to the floor; I went to the concert/lecture/play.) proti, na2) (as far as: His story is a lie from beginning to end.) do3) (until: Did you stay to the end of the concert?) do4) (sometimes used to introduce the indirect object of a verb: He sent it to us; You're the only person I can talk to.)5) (used in expressing various relations: Listen to me!; Did you reply to his letter?; Where's the key to this door?; He sang to (the accompaniment of) his guitar.)6) (into a particular state or condition: She tore the letter to pieces.) na7) (used in expressing comparison or proportion: He's junior to me; Your skill is superior to mine; We won the match by 5 goals to 2.) od; proti8) (showing the purpose or result of an action etc: He came quickly to my assistance; To my horror, he took a gun out of his pocket.) po; na9) ([tə] used before an infinitive eg after various verbs and adjectives, or in other constructions: I want to go!; He asked me to come; He worked hard to (= in order to) earn a lot of money; These buildings were designed to (= so as to) resist earthquakes; She opened her eyes to find him standing beside her; I arrived too late to see him.) da10) (used instead of a complete infinitive: He asked her to stay but she didn't want to.)2. [tu:] adverb1) (into a closed or almost closed position: He pulled/pushed the door to.) v (skoraj) zaprtem stanju2) (used in phrasal verbs and compounds: He came to (= regained consciousness).)•* * *I [tu:, tu, tə]preposition (osnovni pomen k);1.(krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, obto arms! — k orožju!next door to us — sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)to take one's hat off to s.o. — odkriti se komu;2.(časovno) doto time — točno, pravočasnoto live to a great age — doživeti visoko starost;3.(namera, cilj, posledica ipd.)as to... — kar se tiče...to you colloquially vam na uslugoto what purpose? — čemú?dead fallen to their hands — mrtvi, ki so padli od njihove rokethat is nothing to me — to se me ne tiče; to ni nič zamewhat is that to you? — kaj te to briga?to come to hand — priti v roke, v posesthere's to you! — na tvoje (vaše) zdravje!to drink to s.o.'s health — piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komuwould to God (Heaven)! — daj bog!;4.(stopnja, mera, meja)to the full — do sitega, do mile voijeto a great extent — v veliki meri, zelothey were to the number of 400 — bilo jih je 400;5.(pripadnost, posest)that is all there is to it — to je vse in nič več;6.(odnos, razmerje)aversion to s.th. — odpor do česanothing to... — nič v primeri z...to all appearance — po vsem videzu, po vsej prilikito my (your etc) heart's desire — po moji (tvoji itd.) mili voljithree to dozen — tri na ducat;7.(rabi za tvorbo dajalnika)she was a good mother to him — bila mu je dobra mati;8.(za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)there is no one to see us — nikogar ni, ki bi nas videlwhat am I to do? — kaj naj naredim?he was seen to fall — videli so ga, kako je padelwe expect her — to come pričakujemo, da bo prišlato be honest, I should decline — če hočem biti pošten, moram odkloniti;9.(kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)I don't go because I don't want to — ne grem, ker nočem (iti)I meant to ring you up but had no time to — nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)II [tu:]adverbv normalnem (zlasti zaprtem) stanju; v mirnem položajuto and fro, to and back — sem in tjato bring s.o. to — spraviti koga k zavestito come to — priti k sebi, zavedeti se, osvestiti seto fall to — planiti (na jed, jedačo)to set to — lotiti se dela, pravilno začeti -
16 waken
verb (to wake: What time are you going to waken him?; I wakened early.) prebuditi (se)* * *[wéikən]intransitive verb (tudi waken up) — prebuditi se, zbuditi se; oživeti; figuratively priti k zavesti, osvestiti se, zavedeti se (to s.th. česa); obsolete bedeti, čuti, ostati buden; stražiti; transitive verb prebuditi, zbuditi; figuratively osvestiti; zbuditi čustva, spodbuditi
См. также в других словарях:
zavédeti se — vém se dov. (ẹ) 1. zbuditi se iz stanja brez zavesti, zavedanja: poškodovanec je omedlel in se ni več zavedel; dolgo se ni mogel zavedeti / zjutraj je dolgo trajalo, preden se je zavedela popolnoma zbudila 2. preh. vključiti, sprejeti v zavest… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ovédeti se — ovém se dov. (ẹ) knjiž. 1. spoznati kaj, zavedeti se česa: ovedeti se dejanja, misli, resničnosti; šele zdaj se je ovedel velikega pomena tega dogodka; nekaj časa se ni ovedel, da je ranjen; v trenutku se je ovedela, za kaj gre / ovedeti se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opametováti — újem dov. (á ȗ) knjiž. spametovati: poskušal jih je opametovati; čas bi bil, da se opametuješ / nesreča nas je opametovala opametováti se redko zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se: bolnik se dolgo ni opametoval … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sčájmati se — am se tudi izčájmati se am se dov. (ȃ) star. zavedeti se, zbuditi se: nič se ni mogla sčajmati; sčajmaj se vendar in vstani … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zalotíti — in zalótiti im, stil. zalotíti ím dov., zalótil (ȋ ọ; ȋ í) 1. dobiti koga pri nedovoljenem dejanju: zalotiti tatu, vlomilca; zalotiti koga pri kraji; zalotiti učenca pri prepisovanju / zalotil jo je, kako brska po njegovih predalih ∙ zalotil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zasáčiti — im dov. (ā ȃ) 1. dobiti koga pri nedovoljenem dejanju: zasačiti vlomilca; zasačiti učenca pri prepisovanju / zasačiti živino v detelji / zasačiti ljubimca pri ženi / zasačiti koga na laži 2. zastar. ujeti, uloviti: zasačiti pajka, zajca / tatu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaslutíti — in zaslútiti im dov. (ȋ ú ū) 1. na osnovi nedoločnih razlogov dobiti občutek, spoznati, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega: zaslutiti nesrečo, nevarnost; zaslutiti prevaro; zaslutil je, da bo kmalu umrl // na osnovi določenih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavésti se — zavém se in zavêsti se zavém se dov., 2. mn. zavéste se, 3. mn. zavéjo se in zavedó se; zavédi se zavédite se in zavêdi se zavêdite se in zavedíte se; zavédel se zavédla se in zavêdel se zavêdla se; zavéden (ẹ; é ẹ; zavẹdi zavẹdite, zavédi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zbudíti — ím dov., zbúdil (ȋ í) 1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno: zbudilo nas je grmenje; da ne bi zbudil otrok, ni prižgal luči; zbuditi s trkanjem na vrata; pren., ekspr. s svojim delovanjem skuša zbuditi vest človeštva // spraviti koga k… … Slovar slovenskega knjižnega jezika